
Beseda izhaja iz angleške besede "to lease", kar pomeni v prevodu "zakup, najem". Predstavlja pa obliko financiranja, ki omogoča, da jemalec lizinga najame vozilo, opremo ali nepremičnino (v splošnem: predmet lizinga) z namenom uporabe v poslovne namene.
Lizing ima tako značilnosti posojila kot značilnosti klasičnega najema. Podobnost s posojilom je predvsem v obročnem plačevanju pogodbenih obveznosti, podobnost z najemom pa je v pravno-formalnem lastništvu predmeta lizinga.
Lastnik predmeta lizinga je ves čas trajanja pogodbenega razmerja lizingodajalec. Lizing je podoben bančnim posojilom, saj lizingojemalec obročno odplačuje pogodbene obveznosti.
Ločimo dve vrsti lizinga, ki se bistveno ločita med seboj po prenosu lastništva ob izteku pogodbe, trajanju pogodbe in drugih lastnostih: finančni in operativni lizing.
Je pravna ali fizična oseba, ki sklene pogodbo o lizingu opreme, ne glede na to, ali gre za finančni ali operativni lizing. Gre za osebo, ki uporablja opremo in bi jo imenovali tudi stranka, ali pod določenimi pogoji tudi kupec.
Je pravna oseba, ki nudi financiranje lizingojemalcem.
Ob izteku pogodbe o finančnem lizingu, postane lizingojemalec lastnik predmeta lizinga (na primer vozila ali plovila). Pravni lastnik predmeta pogodbe do poplačila vseh anuitet ter odkupne opcije je lizingodajalec.
Pogodba običajno traja celotno dobo koristnosti sredstva. Tveganje izgube pri prodaji opreme prevzame lizingojemalec. Pravni lastnik predmeta pogodbe do poplačila vseh anuitet ter odkupne opcije je lizingodajalec.
Davek na dodano vrednost je treba plačati na začetku sklenitve najemnega razmerja in od celotne vrednosti predmeta lizinga. Lizingojemalec (gospodarska družba) lahko izkoristi investicijsko davčno olajšavo, vendar ne za osebna vozila.
Stroške uporabe (servisi, registracija, zavarovanje) nosi lizingojemalec.
Ta oblika financiranja je primerna predvsem za tiste, ki jih zanima zgolj uporaba opreme, ne pa tudi lastništvo, saj se ob izteku pogodbe le-to ne prenese na lizingojemalca.
Pogodba je običajno sklenjena za krajše obdobje kot pri finančnem lizingu. Lizingojemalcu se ni potrebno ukvarjati s prodajo opreme ob izteku pogodbe.
Davek na dodano vrednost se zaračuna za vsak obrok posebej. Davčnih olajšav ni možno izkoristiti (razen v primeru tovornih vozil), predstavlja pa najemnina strošek.
Lizingojemalec lahko koristi vse prednosti izvenbilančnega financiranja. Celotna najemnina predstavlja bilančni odhodek in posledično znižuje davčno osnovo pri obračunu davka na dohodek.
Imenujejo se tudi alternativni storški. To je znesek zaslužka neke druge naložbe, ki se jo mora podjetnik odpovedati, če želi naložiti denar v nakup avtomobila.
Je znesek, ki v posameznem obračunskem obdobju zapusti amortizirljivo sredstvo in je tedanji strošek, razen v primeru zmanjšanja prevrednotovalnega popravka kapitala.
Je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, ki ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopoma zapuščajo in praviloma pomenijo stroške.
So sredstva, ki:
Je nabavna vrednost, popravljena pri prevrednotenju sredstva in zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost.
Je pri enakomernem časovnem amortiziranju enaka amortizirljivemu znesku, pri padajočem časovnem amortiziranju pa je lahko enaka vsakokratni neodpisani vrednosti.
Je pri enakomernem časovnem amortiziranju razmerje med vrednostjo, ki se v posameznih letih prenaša na poslovne učinke, in amortizacijsko osnovo, pri padajočem časovnem amortiziranju pa je lahko tudi razmerje med preostalo dobo koristnosti in celotno dobo koristnosti.
Je obračunavanje amortizacije glede na dobo koristnosti.
Je obračunavanje amortizacije glede na dejansko uporabo v posameznem obdobju.
Denarni tok tvorijo prejemki in izdatki. Prejemki pomenijo priliv denarja v podjetje, izdatki pa odliv denarja iz podjetja. Razlika med prejemki in izdatki je neto denarni tok. Denarni tok v veliki meri vpliva na to, kakšna bo likvidnost (plačilna sposobnost) podjetja.